Dune House (hiša na sipini), Marc Koehler arhitekti, Tarschelling, Nizozemska
Hiša na sipini je nastala v tesnem sodelovanju arhitekta in naročnika. Obliko delno vkopane
lesene hiše so navdihnili okoliška peščena krajina, vegetacija in bližnja navtična industrija. Naročniki so se za uporabo lesa odločili, zaradi njegove trajnostne in okoljevarstvene vrednosti ter, zaradi dejstva, da les ne reagira s soljo, ki jo je na lokaciji, zaradi bližine morja, obilo. Sploh je celoten projekt odraz lokalnih značilnosti obmorskega nizozemskega mesta. Vsak detajl projekta namreč premišljeno integrira pokrajino, arhitekturo in interier v celoto.
Konstrukcija objekta je izvedena iz križno lepljenih plošč, fasada iz rdeče cedre, interier iz orehovega lesa pa spominja na lokalne obrtniške izdelke iz naplavin.

Pri ekokonceptu bi si vsekakor želeli še nekaj drznih naročnikov katerim bi sprojektirali in izvedli enkraten, pa vendar večen objekt!

Vir: spletna stran nagrad WAN, fotografije Filip Dujardin

Lebdeči modernizem – oblikovanje pomeni ravno prav vsega. Projektant s premalo občutka lahko hitro Prekorači mero večnega designa.

Velja za vse nepremišljene nakupe tako pri hišah kot pri ostalih stvareh. Vsak izdelek ima svojo optimalno ceno drugače plačujete znamko / ime
ali pa trpijo bolj skriti detaili.
Tale rek se nam je zdel še posebej zanimiv !

V čudovitem mešanem gozdu je domiselna koča ob jezeru zasnovana kot interpretacija hišice na drevesu. Obkrožena z naravo, je na nekaj več kot 58 m² in z večnamensko rabo notranjih prostorov na dveh nadstropjih, dom za veliko družino. Definira jo 7 metrov visoka dvokapna streha, pokrita s črno pločevino in stranski previs, vrezan v daljšo stranico, ki ščiti zunanjo teraso pred vremenskimi vplivi. Slednja je izdelana iz velikih ogledal, ki ustvarjajo iluzijo gozda v notranjosti hiške. Tudi interier z veliko nenavadnimi odprtinami, ki v notranjost vabijo razprešeno svetlobo, omogoča domišljiji prosto pot.

Pri postavitvi koče so uporabljeni lokalni materiali in tradicionalne tehnike gradnje. Še posebaj zanimiva je črna fasadna obloga izdelana s tehniko oglenenja cedrovine, ki funkcionira tudi kot zaščita pred požarom in termiti. Koča je v celoti zasnovana nizkoenergetsko in je odličen primer trajnostne gradnje.

Domiselna počitniška hiša, nad katero se dvigujejo mogočni Dolomiti, je bila zasnova leta 2010 v mednarodnem studiu Plan Bureau. Avtorji so navdih za nenavadno obliko dobili z opazovanjem okoliških vrhov, diagonalna konstrukcija pa ni zgolj v službi oblike, saj so s tako postavitvijo bistveno zmanjšali funkcionalne površine v objektu. Omejeni s skromno zazidalno parcelo, ki je bila na voljo, so tako pridobili velike bivalne volumne, ujete v atraktivno obliko.
Les, kot glavni konstrukcijski element, je izdatno uporabljen tudi pri interierju, ki vabi s toplino in izjemnimi pogledi skozi velike steklene površine.
Vir: spletna stran avtorjev, itocollosal.com

Izhodišče za zasnovo dodatnega objekta za kmečki muzej Wolfegg je bila potreba po stalnem večnamenskega prostora, kjer bi se lahko, poleg razstav, odvijale tudi manjše prireditve in izobraževalne delavnice.

Nova stavba stoji na travniku pred glavnim vhodom v staro stavbo muzeja, oblika in volumen pa sta podrejena obstoječi stavbi. Arhitekti so sledili ideji, da je novi paviljon dopolnitev kmetiji in ne nov center dogajanja.

Oblikovalski koncept temelji na tradicionalnem kmečkem poslopju, uporabljene so značilne oblike podeželskih stavb. Barvna shema in minimalistično oblikovanje, tako fasade kot interierja, sledi preprostim in jasnim oblikovalskim načelom. Masivne stenske obloge iz smreke se v notranjosti ritmično menjavajo s polkni. Tla in strop, ki so prav tako iz vidnega neobdelanega smrekovega lesa, kljub preprostosti, ustvarjajo močan prostorski vtis. Svetel značaj notranjosti je v nasprotju z enobarvno, sivo zunanjo lupino paviljona, kar je v prepletanju odprtih in zaprtih stenskih površin, videti tudi navzven.

Vir: spletna stran avtorjev

Na 622 m² parcele pri vznožju gor Yatsuke stoji majna lesena hiša, atelje za kaligrafa.

Kochi arhitekti so na kompaktnih 62m² in domislenem ovoju v dveh etažah zasnovali atelje in bivalni prostor s prosotrno teraso na vrhu objekta.

Edinstvena oblika strukture je sestavljena iz volumna, ki visi proti sveru, kar stanovalcem omogoča enkratne poglede na okolico, hkrati pa je objekt enostaven za vzdrževanje v času snežnih padavin. Odličen izkoristek prosotora in atraktivan oblika, odeta v črno kritino se nepričakovano dobro znajdeta sredi japonskih riževih polj.

Vir: busyboo

Politično in vojno razdejana Kolumbija je dom nekaterih najbolj biološko raznolikih rastlinskih živalskih vrst na svetu ter številnih mikro-podnebij in endemičnih vrst.Ta raznolikost se odraža v neverjetnem številu naravnih vlaken, ki ga lokalni obrtniki in avtohtone skupnosti uporabljajo v številnih edinstvenih regijah te južnoameriške države. Trajnostni razvoj in smotrna raba lesa sta v Kolumbiji, zaradi optimističnega naraščanja srednjega razreda in naravnih danosti, videti, kot svetla smernica za nadaljno pozitivno pot dežele. Tako so mikro projekti, kot so ga zasnovali v arhitekturnem biroju iz Bogote, dobrodošle prostorske intervencije in napovedovalci trajnostnega razvoja.

Vrtni bivalnik so v nenavadni satasti obliki je zasnovan kot dodatni prostor za druženje družine s prijatelji v prijetnem ambientu razkošnega vrta. Zavetišče v objemu narave je izdelano iz lesa, popolnoma lesena je tudi notranjost prostora, ovoj pa je, kot zanimiv kontrast, izdelan iz črne bitumenske kritine. Miniaturna hišica je, kjub nenavadni obliki, funkcionalno prijazna, z zeleno rastlinsko kuliso pa je tudi paša za oči.

Vir; http://forestsoftheworld.com, spletna stran avtorjev

V sklopu projekta park Pedras Salgadas park sta se arhitekta Luis in Tiago de Andrade znašla pred izzivom, kako zasnovati objekt, ki bo ponazoril fantazijo bivanja na drevesu. Zasnovo sta želela čimbolj odmakniti od ortogonalnega oz. predvideljivega koncepta modularne gradnje. Oblika, ki je nastala, z razporeditvijo lesenih oblog in podnožjem, spominja na kačo, ki drsi med drevesi. Tako se objekt, kot divja žival v svojem naravnem okolju, kar naenkrat prikaže pred očmi opazovalca. Izbor materialov jasno kaže na močno vez z naravo in z definirano obliko ustavarja popolno simbiozo med objektom in parkom. Arhitekta sta pri konstrukciji uporabila najnovejšo tehnologijo, testirano na prototipih, ki omogoča breztežnostno, enostavnoizvedbogradnje. Avtohotna materiala, skrilavec in les, ki sta uporabljena tudi na fasadi, drzno stavbo poenotita s parkom, ki je bil vendarle osrednja tema vznemirljivega projekta.

Vir; spletna stran avtorjev

Nenavadno gozdno zatočišče je zraslo iz lastnikove želje po občasnem umiku iz urbanega vrveža Prage. Projektantom je pristopil, ko je za svoje pribežališče našel popoln, odmaknjen kraj v čarobnih gozdovih Bohemie, od koder tudi prihaja. Arhitekti so bili nad lokacijo tako navdušeni, da so se odločili hiško ne samo načrtovati, pač pa tudi fizično izdelati.

Pri delu so uporabili samo lokalne materiale; les za izdelavo objekta je iz istega gozda, pri detajlih so si pomagali s tehniko bližnjih obrtnikov. Nastala je kompaktna enoprostorska stavba (3.1mx5.8m), ki je podprta z ogromnim kamnitim monoblokom. Objekt se odpira na dve strani; z nizkim dostopom v spodnjem delu in z veliko stekleno površino proti krošnjam. V tem delu je ustavarjen sijajen kotiček za sprostitev, saj je na vsaka stopnici mogoče tudi spati, pod njimi pa je prostor funkcionalno odlično izkoriščen za shranjevanje. Obe stekleni površini je možno zapreti in zastreti za večjo varnost. Hiška pa ne navdušuje samo s svojo obliko, pač pa tudi s funkcionalnostjo; primerna je namreč tako za počitek in meditacijo, kot tudi za zabave in manjša srečanja.

Vir; spletna stran avtorjev

Avtomobil z 700 konjskimi močmi je bil zasnovan in nato tudi izdelan na podlagi izjemnih karakteristik lesa, v primerjavi z ostalimi materiali, ki se običajno uporabljo v avtomobilski industriji. Les ima namreč veliko boljše razmerje med jakostjo in težo, kot npr. aluminij ali jeklo. V kompozitni obliki se ga uporablja enako enostavno kot karbonska ali steklena vlakna, zato je tudi oblikovno zelo prožen in večstranski.

Splinter (trska), kot so ga najprej poimenovali skeptiki, je skoraj popolnoma izdelan iz lesa (90%), lesen je tudi interier (tkani sedeži) in kolesa, ki so jih za ta avtomobil popolnoma predrugačili. Izdelana so namreč iz 32 plasti hrastovega furnirja, posamezen vezni del kolesa pa prenese silo treh ton.

Največ dela pri sestavi avtomobila, so izdelovalci imeli s hlajenjem motorja. Izpušne cevi so tako precej dvignjene in omogočajo nemoten dovod hladnega zraka, ki sproti hladi razgreto drobovje.

Sijajen izdelek, ki tudi oblikovno ne zaostaja za futurističnimi avtomobili, med drugim odlikuje tudi nizka poraba energije med samim procesom proizvodnje.

http://www.youtube.com/watch?v=keAkjqjnFt0

Nenavadna “lopasarna” (lopa+pisarna) je vrtni paviljon, razdeljen na shrambo za vrtne pripomočke in domačo pisarno. Objekt je vmeščen na vrt strejše vrtne hiše, obliko pa je pogojeval predpis, ki je na lokaciji zahteval organski objekt, ki se staplja z ozelenjenim vrtom.

Pisarniški del domiselnega objekta se v prekrasni obliki školjke na vrt odpira z zastekljeno fronto, ki je v nekoliko pomaknjena v leseni interier notranji, ki se na vrt odpira preko intimne nadkrite terase. Elongirana notranjost je dodatno osvetljena z dvema svetlobnikoma, ki iz lupine omogočata pogled na nebo.

Vir; spletna stran avtorjev

Zanimiv lesen paviljon je postavljen v očarljivi vinski regiji Mont Ventoux. Lastnik je želel nad svojimi vinogradi postaviti večnamenski reprezentativen objekt. Arhitekti so tako zasnovali leseno stavbo z nenavadnim, zvezastim tlorisom, vsak del stavbe pa ima svojo namembnost; sprejem obiskovalcev in degustacija vin, pisarne in servisni prostori za vinogradnike. Atraktivna zunanjost temelji na tradicionalnih vinarskih objektih v okolici in je zaključena z geografsko tipično dvokapno streho, oblika tlorisa pa je prilagojena razgibani krajini. Stena in streha se, zaradi razgibanega tlorisa, tako ne stikata vedno na enakem mestu, kar daje stavbi sodoben, celo drzen videz, obenem pa sovpada z okoliško arhitekturno tipologijo.

Avtorjem tako je uspelo z enostavnimi, a dobro premišljenimi potezami ustvariti dinamičen, napet objekt, ki zaradi rahle dvignjenosti nad tlemi, daje vtis, kot da (le)bdi nad okoliškimi trtami.

Foto: Julien Attard

Mostly dedicated to the enjoyment of Quebec’s winter, La Luge is a secondary home lying in the midst of the forest.

Nestled on its site, surrounded by dense vegetation preserving the house’s privacy, La Luge integrates a private spa which occupies almost a third of the useable area, adding on to the traditional countryside living spaces.

While La Luge is as a compact scheme meant to accommodate a large number of guests, the house’s spaces can be reconfigured into diverse geometries: using large sliding doors, the users may transform the children bedroom into a playground or a guest bedroom, more or less opened onto the main living spaces.

The project is made out of two embracing volumes set on different levels –one dark, one light, thus creating distinct spaces, freely merging one into the other.

In this wood shell made of essences of cedar, oak and walnut, the atmosphere is soft but bright, soothing.
Area

1300 sq.ft.

Design team

yh2
Marie-Claude Hamelin
Loukas Yiacouvakis
François Bélanger

Construction team

project manager
Bernard Dufour
Nathalie Ross
Construction team
Ébénisterie La Fab’ric
Pictures credits

Francis Pelletier

Kielderwater je največje umetno jezero v Angliji. Ob njem se nahaja gozd Kielder, največji nasajeni gozd v Evropi. Presunljiva narava je kulisa zgodbe o Robinu in Freyi, protagonistoma ljubezenske zgodbe, ki sta avtorje vzpodbudila k gradnji prisrčnih lesenih zavetij, vsakega na svoji strani jezera. Najprej so postavili miniaturno, enostavno leseno zatočišče, Robinovo zavetje. Na nasprotnem obronku jezera so kmalu zatem (l.2009) postavili Freyino kočo, umetelno izdelano, vilinsko leseno zavetje. Notranje stene so izdelane kot veje, ki se dvigujejo od najmočnejše k natanjši do stropa, preplet v drevesni krošnji. Fasada je, za razliko od preprostih skodel Robinove koče, izdelana kot zlat stavbni ovoj, ki ponazarja zlate Freyine solze hrepenenja. V enaki barvi so izdelani tudi podporni stebri, ki kočo dvigujejo nad jezero dveh ljubimcev.

Pomorski muzej v prisrčnem mestecu na otoku Texel na Nizozemskem je delo arhitekturnega studia Mecanoo. Zgrajen je bil l.2011, leta 2012. pa je, zaradi atraktivne oblike in inovativne rabe recikliranega lesa, nominiran za številne stanovske nagrade.

Avtorji so namreč les za posebno fasado, ki deloma deluje kot senčni zastor, dobili iz pilotov, ki so jih potegnili iz kanala North Holland. Z žaganjem so izdelali 10 km letvic, ki so jih uporabili za finalni sloj. Les, ki je bil pod vodo 25 let, krasi zanimiva patina, srebrnkasto barvo in dinamično strukturo pa je mogoče občudovati tudi iz notranjih prostorov.

Vir: Detail daily

Sijajna stavba, ki jo odlikujeta atraktivan oblika, predvsem pa inovativna konstrukcijska zasnova, je sedež švicarske medijske družbe v središču Züricha. V biroju renomiranega japonskega arhitekta in profesorja Shigeru Ban-a so 7- nadstropno stavbo zasnovali kot nadaljevanje niza objektov, ki gleda na vodni kanal reke Sihl. Glavna arhitekturna značilnost 1,000m² velikega objekta je izjemna konstrukcija, ki je vidna v skoraj vseh segmentih stavbe. Konstrukcija objekta je namreč v celoti lesena in je sestavljena iz številnih inovativnih stikov in nosilcev. Fasada stavbe je v celoti zastekljena in omogoča vpogled v fascinanten konstrukcijski sistem tudi iz zunanje strani. Pri zasteklitvi so posvetili največ pozornosti doseganju nizke prevodnosti, da bi zadostili strogim švicarskim energetskim predpisom. Tako je stavba v celoti zasnovana in l. 2013 izvedena kot nizkoenergetski, trajnostni objekt.

Trgovina, specializirana za prodajo ananasove torte (popularne tajvanske slaščice), je oblikovana kot košara iz bambusa. Zgrajena je s pomočjo tradicionalne japonske konstrukcijske metode “Jiigoku-Gumi,”kjer se v arhitekturi iz vertikalnih in križanih delov v isti širini preplete poševna mreža.
Ponavadi se dva kosa križata v dveh dimenzijah, vendar sta pri tej stavbi kombinirana pod kotom 30° in v treh dimenzijah (tudi v prostorski), kar je ustvarilo obliko oblaka. Zaradi opisane izvedbe, je bil prerez vsakega konstrukcijskega kosa zreduciran na samo 60mmx60mm.
Ker je trgovina postavljena v osrčju stanovanjske četrti v Ayomi, so avtorji zasnovali objekt s subtilno atmosfero in značajem, ki se popolnoma razlikuje od betonskih škatel, v katerih ponavadi nakupujemo. Tako je stavba z okolico vzpostavila odlično ravnovesje in oplemenitila sosesko.

Miniaturne prefabricirane hiške so delo lokalnih študentov arhitekture iz Noh Bo-a, Tak, na Tajskem. Pri izvedbi preprostih, a privlačnih objektov je uporabljen lokalni bambus, hiške so enostavno sestavljive, odlikuje pa jih naravni sistem ventialacije (od tu ime metulj). Zaenkrat gre za pionirski projekt, ki ni namenjen bivanju pač pa bolj bivakiranju, vendar pa se tudi na Tajksem, vedno bolj nagibaju k uporabi tradicionalnih materialov, enostavni prefabricirani gradnji in trajnostnemu razvoju.

Vir: homedit

Inovativen projekt iz biroja francoskega arhitekta Stephane-a Malka ima predvsem ekološki povod oz. izhodišče. Avtorji zavračajo trend hiperprodukcije novih “ekoloških” materialov, ki rezultira v še večji svetovni produkciji in onesnaženju ter črpajo iz ponovne uporabe polizdelkov, embalaž, ki so nam že na voljo. Eksperimentiranje z različnimi opcijami ponovne uporabe je rezultiralo v projektu za študentski dom v Parizu. Material, ki so ga uporabili za fasado obstoječe stavbne lupine v uličnem nizu, so lesene palete, ki s svojo modularnostjo omogočajo različne geometrijske vzorce. Za izvedbo te domiselne forme ni potrebno ponovno obdelovati palet. Ponovna poraba (recikliranje) tako ne proizvaja dodatnega onesnaženja. Pravi okoljevarstveni pristop, tako Malka, torej ne temelji na uničenju, temveč na nizanju intervencij na obstoječo stavbno dediščino.

Izjemen lesen prizidek je delo etabliranega belgijskega arhitekta Wim Goes-a (biro Wim Goes Architektuur). Nahaja v bližini Genta, v idiličnem okolju flamskega podeželja. Goes je obstoječo opečnato hišo podaljšal tako, da lesen prizidek, zgrajen nad vinsko kletjo, deloma lebdi nad bližnjim ribnikom.

Nevsiljiva, a domiselna oblika pridobitve, z leseno, srebrnosivo letveno fasado, ustvarja harmonično ravnovesje z okoliško naravo. Fasada je sestavljena iz ozkih letev (prereza le 6×8 cm), skrbno izbranih po jakosti lesnih letnic. Čeprav se les rahlo uklanja soncu in dežju, to ne predstavlja konstrukcijskega tveganja, saj fasada ne zavetruje objekta; veter namreč piha skozi špranje med letvicami. Fasadne letve so tako le vertikalno obremenjene s težo strehe. Ta presežek bivalne arhitekture združuje načrtno, neprentenciozno enostavnost s funkcionalno jasnostjo, ki črpa iz japonske in finske arhitekture.

Vir: The cool hunter

arhitekt Rainer Mahlamäki Odprt poleti l.2013 center Haltia ponuja atraktivno okno v finsko divjino samo 25 km stran od središča Helsinkov.Center pa ne prikazuje samo naravnih lepot finske krajine, zanimiva je tudi njegova arhitektura, saj prikazuje sijajne okolju prijazne, inovativne lesene konstrukcijske tehnike. Osnovni robustni leseni elementi so večinoma iz lesa finske smreke. Strateško vmeščene okenske površine in balkoni ponujajo zapeljive poglede na jezero, okoliške borove gozdove in nasade brez. Haltio je zasnoval arhitekt Rainer Mahlamäki, ki so ga navdihnile zgodbe Kalevala, finskega nacionalnega epa. Koncept stvabe torej temelji na na harmoničnem sobivanju človeka in narave, ki ga obdaja. Center oznanja novo obdobje za leseno gradnjo na Finskem, saj je prva javna stavba na Finskem, v celoti zgrajena iz lesa, poleg tega pa se skozi spretno zasnovo prepleta veliko najnovejših energetskih rešitev. Med drugim se stavba segreva in ohlaja izključno z naravnimi viri in je v 80% energetsko samozadostna.

Zanimiv mini projekt, ki je l. 2009 nastal iz zmagovalnega predloga natečaja “Wooden Design Workshop competition”, ki ga organizira eno vodilnih gozdarskih podjetij na svetu, občasno deluje kot hotel za manjše število gostov.

Idejno je projekt zaganala želja, prikazati raznolikost uporabe lesa. Arhitekta si je stem projektom želela vzbuditi zanimanje za ta tradicionalen material tako v gradnji kot interireju. Objekt je kompozicija finskega bora, smreke in macesna.

Domiselen objekt je sestavljene iz dveh diemetralno postavljenih kubusov, povezanih z atrijskim dvoriščem, ki z velikimi zasteklitvami lovita izjemne lokalne vedute. Organska oblika atrija laska živahnosti borovega lesa, iz katerega so sestavljene valovite rešetke, ki ustvarjajo senco in zavetrje, in je tehnično najbolj zahteven del zasnove.

V notranjosti sta kubusa tlakovana s finski borom, ki ga lepo dopolnjuje svetla nordijska smreka, stene pa so odete v stenske obloge iz vezane plošče.

Atraktivan oblika, ki sta jo navdihnila odlomljen kos lesa in valovito morje na obzorju, je vsekakor slavospev temu izjemnemu materialu, ki ga je avtorica dosledno in domiselno uporabila od konstrukcije do najmanjšega detajla pri oblikovanju notranjosti.

Impresivno leseno spiralno strukturo, ki se nahaja v bližini švicarskega Zermatta, so zasnovali študentje iz biroja Alice za potrebe lokalnega festivala. V prizadevanju, da bi v celoti izkoristili osupljive poglede okoliške narave, so paviljon strateško umestili tik ob jezeru Stelli na nadmorsko višino 2536m.

Navihana strukture je sestavljena iz sosledja 24-ih vrtečih se okvirjev, dodatno podprtih z lesenimi letvami, ki obkrožajo zaprt prostor, namenjen obiskovalcem. Medtem, ko slednji napredujejo po prostoru, jim neprekinjeno gibanje zunanje konstrukcije, sekvenčno razkriva okoliško panoramo. Tako je gledalec ujet v občutek neprestanega gibanja, obzorje pa se mu, v padanju, dvigovanju in rotiranju, vedno znova drugače razkriva. Tako omejevanje pogledov z obodno konstrukcijo ne vpliva na dojemanje okoliške narave, pač pa omogoča gledalcu osredotočanje pozornosti na izbrane vedute.

Ni kaj, izjemno domiselna izvedba lesene konstrukcije na sijajni lokaciji!

Namen tega zanimivega paviljona v parku, je bil ustvariti lepo, raznoliko in presenetljivo enostavno strukturo, kot inovativno prostorsko intervencijo. Kocka je zgrajena z dvema odprtima stranicama in se spreminja, medtem ko se okrog nje premikamo; od popolnoma zaprte geometrične kocke postopoma postaja vse bolj organska, z rotiranjem in zamikanjem lamel v notranjosti se spremeni v obliko parabole. Zabavna struktura je tako lahko videti kot kocka ali organska oblika, odvisno od svetlobe in kota, pod katerim linije obeh modelov komunicirajo med sabo in seveda od točke, na kateri stoji opazujoči.

Konstrukcija kocke-paviljona, za katero je porabljenih točno 1 km lesenih lamel (45x45mm), se je začela s preprostim nalaganjem 3.2 m dolgih lamel z enakomerno razdaljo med njimi. Potem so simultano vstavljene še organsko razporejene lamele znotraj kocke, ki hkrati delujejo kot prečni nosilci in stabilizirajo celotno strukturo. Vsi ostanki so domiselno porabljeni za izdelavo manjših kock-klopi.

Winnipeg je najhladnejše mesto te velikosti zunaj Sibirije. Tam so zime dolge, surove in mrzle; prebivalcem zatorej ne preostane drugega, kot da se naučijo uživati v zimskih radostih.

V središču mestu, kjer se združita dve reki (Red in Assiniboine), so tako na zamrznjenih površinah, očiščenih svežega snega, uredili maratonske steze za drsalce. Da bi prebivalci pri stopinjah tudi do 40°C pod ničlo, lahko nemoteno uživali v drsanju, so mestne oblasti razpisale natečaj za začasna zavetja sredi reke.

Patkau arhitekti so tako zasnovali gručasto skupino mikro zavetij, ki vsako zase nemesti le par ljudi. Vsaka posamezna kokonasta struktura je s hrbtom obrnjena proti vetru in snegu in tako skupaj s premišljeno namestitvijo ( v točno določenem kotnem razmerju) ustvarijo še dodatno zavetje. Vzdušje znotraj zavetja se, s tako postavitvijo, venomer spreminja, odvisno od časa, pozicije sonca, smeri vetra, ….

Posamično zavetje je sestavljeno iz gibljive vezane plošče, ki z deformacijo daje objektu strukturo in oblikovni značaj. Vezana plošča je pritrjena na lesene trikotne konstrukcije, ki tvorijo grebene in nenavadno obliko, ki preprečujeje resne snežne obremenitve.

Gre za občutljive in delujoče strukture; nežno se zibljejo v vetru, ustvarjajo zvoke na različnih frekvencah, nestanovitno plavajo na površini zamrznjene reke in s svojo krhkostjo opozarjajo na neizogibnost, krutost in lepoto zime v kanadski preriji.

Escher-jevsko inštalacija oz. montažno skulpturo petnajstih stopnišč je za Londonski oblikovalski festival 2013 oblikoval in sestavil arhitekturni biro dRMM.

Les iz katerega so zgrajena stopnišča je ameriški les tulipanovca, ki že sicer velja za izjemno trden les, tukaj pa je prvič uporabljen v obliki križnolepljenih panelov. Slednji imajo odlično razmerje med težo in trdnostjo, kar je še posebaj pomembno za mobilne projekte, kot je neskončno stopnišče. Vertikalni elementi panelov, ki so v funkciji ograje, s svojim nenavadnim prekrivanjem, še dodatno ustvarijo optično iluzijo.

Vertikalni labirint je do 10. Oktobra lani stal na zelenici pred galerijo Tate Modern, ker pa je za razliko od opeke, modualarni les lahek, suha gradnja pa hitra in enostavna, ga je mogoče večkrat reciklirati in uporabiti na drugem mestu. Ime neskončnih stopnic se tako ne nanaša na dolžino ali višino pač ma na neskočne zmožnosti rekonfiguracije te nenavadne skulpture!

Leta 2011 sta Inštitut računalniških zanosti (Institute for Computational Design ICD) in Inštitut za gradbene konstrukcije in konstrukcijsko oblikovanje (Institute of Building Structures and Structural Design ITKE) univerze v Stuttgartu, skupaj s svojimi študenti, kolaborirala pri izdelavi tega edinstvenega raziskovalnega paviljona v obliki skeleta morskega ježka.

Paviljon je sestavljen iz večrobnih lesenih vezanih plošč, debeline samo 6,5 mm, ki v kompleksnem ritmu tvorijo, v tla vpeto, kupolasto strukturo. Zunanje vezane plošče so skupaj pritrjene tako, da se prva plošča v stiku zareže v drugo.

Namen interdisciplinarnega projekta, ki ga sicer na novo zastavijo vsako leto, je prenašanje zmožnosti bioloških struktur v arhitekturne zasnove. Poudarek je bil na razvoju modularnega sistema, ki omogoča visoko stopnjo prilagodljivosti in učinkovitosti, predvsem zaradi geometrijske raznolikosti svojih delov in njihovega medsebojnga spajanja.

Ta dinamični projekt socialnih stanovanj so dokončali leta 2013, nahaja pa se v stari delavski soseski v severnem delu Pariza. Ozka in globoka parcela za pročeljem stavbe, ki so jo investitorji hoteli obdržati, je snovalcem (KOZ Arhitekti) predstavljala velik izziv, hkrati pa jih je zapletenost osnovnega stanja pripeljala do inovativnih stanovanjskih rešitev.

Osnovna ideja snovanja novih bivalnih enot, je bila ustvariti radodaren urbani vrt, ki se odpira na jug in naj bi služil kot notranja odprta komunikacija za stanovalce.

Najprej so prenovili osnoven objekt, ki meji na živahno ulico ter ga rekonstruirali tako, da je na zunaj ohranil svoj ulični šarm, znotraj pa funkcionira v smislu več sodobnih stanovanjskih enot, ki ustrezajo zahtevam današnjega bivanja.

Okrog urbanega vrta so arhitekti zasnovali nova stanovanja, katerih glavna zančilnost je ta, da je njihova konstrukcija popolnoma lesena, saj so načrtovalci močno prepričani, da je les material, ki združuje neprimerljive ekološke in estetske prednosti. Kljub prevladujoči betonski dogmi, so z inovativnimi rešitvami in premišljenjim dizajnom zgradili objekt, ki po protipožarnih, statičnih in akustičnih standardih za veliko presega obstoječe zahteve (visokotehnološka raba nizkotehnološkega materiala).

Metropol Parasol, prekrasna struktura, vmeščena v gosto tkivo srednjeveškega središča Sevilje, je največja lesena konstrukcija na svetu. Stvaritev Jurgen Mayer H. Arhietktov, dokončana leta 2011, se nahaja na Plaza de la Encarnacion in je postala nova seviljska ikona. Neprekinjeni valoviti sončniki, ki se raztezajo na 5000 m2, so narejeni iz prepletenih satastih lesenih panelov (vsak drugačne oblike) s poliuretansko oblogo, ki so gobasto vpeti v armiranobetonske baze.

Ta sodobna organska oblika je nastala na mestu, ki je bilo prvotno namenjeno veliki mestni garaži. Pri izkopavanjih so odkrili arheološko najdišče, kar je popolnoma spremenilo namembnost bodočega objekta. Tako je na tem mestu nastal prekrasen štirinadstropni večnamenski urbani center na 12670 m2, ki poganja dinamičen razvoj kulture in trgovine v središču Sevilje, hkrati pa ustvarja enkratne sprehajalne poti za domačine in obiskovalce; promenade, ki se nahajajo na vrhu sončnikov sprehajalcem ponujajo čudovit pogled na mesto in širšo okolico, medtem ko so peš poti pod sončniki prijetno senečene tudi pod vročim seviljskim soncem.

Če les podiraš o božiču
Ti bo terpel desetkrat delj;
Ko Fabijan pride in Boštjan,
Se po njem že sok razliva.
( *Novice gospodarske, obertniške in narodne, 27.6.1859)

Tudi danes naj bi pri na veljalo, da se les seka pozno jeseni, pozimi ali v zelo zgodnji pomladi, ko je les še v mirovanju, čeprav je to, zaradi nedostopnosti zimskega terena in potreb trga, skoraj neizvedljivo.

Tradicionalno pa se je točno določenemu času za sečnjo posvečalo še več pozornosti. Mizarski les se je npr. sekal 21. decembra na dan Sv. Tomaža, saj se ta les naj ne bi krčil.

Še bolj pa se je pri sekanju upoštevalo lunine mene. Ljudsko izročilo namreč pripisuje ti. lunarnemu lesu posebne lastnosti; stabilnost, tdnost, odpornost proti glivam in zajedalcem in celo odpornost proti ognju. Upoštevajoč značilnosti lesa posekanega ob različnih stanjih lune, naj bi se tako gradbeni les sekal, ko luna “crkava”, les za kurjavo pa takrat, ko luna raste…

ki že več kot 150 let kljubuje silam narave, je še vedno najvišja popolnoma lesena stavba na svetu. Krasna cerkev imenovana Kizhi Pogost se nahaja na ruskem otoku Kizhi, 240 km vzhodno od rusko-finske meje. V celoti je zgrajena iz lesa; lesena je konstrukcija, lesena je fasada in popolnoma lesen je tudi interier stavbe, kar dokazuje, kako fantastično uporaben, predvsem pa odporen je les v vlogi gradbenega materiala (cerkev je bila pred časom deloma obnovljena, vendar tudi pri obnovi ni bil uporabljen drug material kot les).

Lesena patinirana fasada cerkve, s pripadajočimi objekti, na soncu odseva srebrno in deluje skoraj dekadentno, obseg znanja, ki je bil potreben za izvedbo tako natačno načrtovanega objekta pa naravnost osupne.

Kljub temu, da zadnja leta gradbeniki, s pomočjo novih tehnologij in lesenih polizdelkov, strmimo k višanju lesenih stavb (o eni izmed njih, ki velja za najvišjo leseno stanovanjsko stavbo na svetu, smo pisali v enem od prejšnjih prispevkov), je tale severna lepotica že ves svoj čas nosilka rekorda najvišje lesene stavbe (37.5m).

Pogost je, zaradi svoje izjemnosti, tako v gradbenem kot estetskem smislu, že od leta 1991 na UNESCO-vem seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine.

*Sicer naj bi bila najvišja lesena struktura na svetu 182 m visoki ATLAS-1 (simulator ameriških letalskih sil) v bližini Albuquerque-ja v ZDA, toda okvir te ogromne konstrukcije iz časov hladne vojne, sestavljajo tudi kovinske vezi.

‘Tako kot snežinke, dva kosa lesa nikjer na svetu nista enaka.’ Michael Green
Danes že polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih (od tega kar eden od treh v t.i. slumih, miljarda ljudi pa je brezdomcev), v naslednjih dvajsetih letih bo urbanizacija pričakovano zrasla na 75%.

Mesta se gostijo, stavbe se višajo, primarna materiala, ki jih porabljamo za gradnjo stavb, pa sta jeklo in beton, ki hkrati predstavljata 8% vseh toplogrednih plinov, sama gradbena indsutrija pa kar polovico (slednja številka drži za Severno Ameriko). Zaradi teh dejstev, je neizbežno, da bosta rast urbanizirane populacije in klimatske spremembe trčila drug ob drugega. Potrebujemo nov način razmišljana. Les je edini material, ki konzumira CO2 in ga kopiči, če les zažgemo ali zgnije, se ta C02 sprošča nazaj v zemljo ali v ozračje, če pa ga uporabimo v pohištveni ali drugi industriji pa ves ta C02 ostane shranjen.1m3 les shrani 1 TONO CO2.

Iz tega sledi, da moramo v gradbeništvu zvišati kontrolirano porabo točno določene vrste lesa. Novi gradbeni konstrukcijski produkti, kot so masivni leseni paneli, zlepljeni iz kosov mladih dreves, omogočajo relativno enostavno sestavljenje varnih večnadstropnih lesenih stavb (tudi do 30 nadstropij).
Tehnologija pa je vsekakor enostavnejši del procesa spreminjanja uporabe osnovnih gradbenih materialov, težje je sprementi dojemanje in način razmišljanja pri ljudeh. Green namreč verjame, da je les najbolj tehnološko napreden material za gradnjo, vendar se mora tudi na tem področju zgoditi t.i. Eiffelov učinek, ko so se ljudje najprej zgražali nad višino in obliko tega stolpa, kasneje pa je povzročil pravo višinsko tekmovanje med velemesti. Upamo, da bodo lesu končno dovolili vstopiti v višinsko tekmo in to čimprej!

Micheal Green je kanadski arhitekt, ustanovitelj biroja MGA in sodelavec pri Royal Architectural Institute of Canada. Tekst je povzetek predavanja dostopnega na spletnem naslovu:

http://www.ted.com/talks/michael_green_why_we_should_build_wooden_skyscrapers.html

Vzdrževanje konstantne temperature: vztrajen mit nam narekuje, da lahko prihranimo energijo z vzdrževanjem konstantne temperature pri udobnih 21 stopinjah, četudi smo v službi ali pa spimo, saj naj bi peč porabila več energije za ponovno doseganje udobne temperature, kot vzdrževanje le-te.

Z uporabo programskega termostata ustvarimo energijske prihranke! Četudi vplivi prilagajanja termostata nihajo, odvisno od zunanje klime in drugih faktorjev, so študije pokazale, da zbijanje temperature za 3 stopinje, za osem ur na dan, lahko zniža stroške ogrevanja za 5 do 15 %, ne glede na zagonsko energijo, ki jo bo peč porabila za ponovno vzpostavljenje željene temperature.

Nastavljanje peči na čezmerno temperaturo, za hitrejšo vzpostavitev željene: pri segrevanju hiše, se izogibajmo ̎navijanju ̎ temperatur nad željeno, saj bo peč potrebovala enako dolgo, da se bo hiša segrela, izognili pa se bomo instantnim presežkom temperature, ki nam bodo višali račun.

Menjava zgolj oken, namesto sanacije celotnega ovoja stavbe: poleg tega, da morajo nova okna biti montirana tako, da tesnijo tudi na mestu stika s stavbnim ovojem (kar pri dotrajanih fasadah dostikrat ni zagotovljeno), je za preprečitev največjih toplotnih izgub, potrebno ustrezno izolirati tudi ostrešje in fasado.

Zapiranje ventilov v manj uporabljanih prostorih: pri centralnem ogrevanju strokovnjaki odsvetujejo zapiranje več kot 10% ventilov v omrežju, saj se zaradi spremembe pritiska v ceveh, spremeni učinkovitost sistema. V prostorih, ki jih ne nameravate ogrevati (shrambe, kleti, garaže), raje popolnoma zapečatite ventile.

Uporaba sobnih električnih grelnikov, namesto centralnega gretja: dostikrat se ljudje, odločijo za lokalno ogrevanje samo določenih prostorov z električnimi grelci, namesto zaganjanja celotnega centralnega sistema. Tak način ogrevanja je lahko učinkovit samo v izjemno dobro izoliranih prostorih, sicer je ogrevanje z elektičnimi grelci izjemno potratno!

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v Sloveniji v letu 2012 največ energije porabili za ogrevanje prostorov in to kar 62%, se je pa celotna poraba energije, v primerjavi s s predpreteklim letom, zmanjšala za nekaj odstotkov. Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva (in to kar 40%), sledijo elektrika, kurilno olje, zemeljski plin, daljinska toplota in drugo.

Kaže, da Slovenci sploh vse manj koristimo kurilno olje (predvsem se z njim vse manj ogrevamo), zmanjšuje se tudi poraba naftnega plina in daljinske toplote. Pričakovano pa za pridobivanje energije vse več uporabljamo toplotne črpalke (uporaba le-teh se je povišala za 27%) in sončne kolektorje, kljub temu pa skupni delež obeh v celotnem energetskem krogu žal znaša samo slaba dva ostotka.

29. november, 2013

V Melbournu so septembra 2013 dokončali doslej najvišjo leseno stanovanjsko stavbo na svetu; stavbo Forté, ki višino meri kar 32,17 m.

Zgrajena je iz križnolepljenega lesa, ki je eden najbolj preverjenih in revolucionarnih gradbenih materialov na svetu; stene, tla in strop so iz masivnega lesa.
Z uporabo gradbenega lesa samo v tej gradnji, se je emisija CO2 zmanjšala za ekvivalentno odstranitvi kar 345-ih avtomobilov s cest.

Stavba je zasnovana kot prvi 5-zvezdični “zeleni” stanovanjski kompleks v Avstraliji in v desetih nadstropjih ponuja 23 stanovanjskih enot, ki odražajo sodoben mestni utrip tega dela Melbourna.

Poleg okoljskih koristi uporabe odgovorno pridobljenega lesa (les je lokalen), Forté združuje tudi druge trajnostne pobude, kot so LED razsvetljavo in pametne števce . Deževnica s strehe se seveda zbira in uporablja v sistemih splakovalne in protipožarne vode. Vsa stanovanja imajo kopalnice opremljene za učinkovito rabo vode in energetsko učinkovite pralne in pomivalne stroje. Forté ima tudi sistem za souporabo avtomobilov.

http://www.forteliving.com.au, http://makeitwood.org