‘Tako kot snežinke, dva kosa lesa nikjer na svetu nista enaka.’ Michael Green
Danes že polovica vseh ljudi na svetu živi v mestih (od tega kar eden od treh v t.i. slumih, miljarda ljudi pa je brezdomcev), v naslednjih dvajsetih letih bo urbanizacija pričakovano zrasla na 75%.
Mesta se gostijo, stavbe se višajo, primarna materiala, ki jih porabljamo za gradnjo stavb, pa sta jeklo in beton, ki hkrati predstavljata 8% vseh toplogrednih plinov, sama gradbena indsutrija pa kar polovico (slednja številka drži za Severno Ameriko). Zaradi teh dejstev, je neizbežno, da bosta rast urbanizirane populacije in klimatske spremembe trčila drug ob drugega. Potrebujemo nov način razmišljana. Les je edini material, ki konzumira CO2 in ga kopiči, če les zažgemo ali zgnije, se ta C02 sprošča nazaj v zemljo ali v ozračje, če pa ga uporabimo v pohištveni ali drugi industriji pa ves ta C02 ostane shranjen.1m3 les shrani 1 TONO CO2.
Iz tega sledi, da moramo v gradbeništvu zvišati kontrolirano porabo točno določene vrste lesa. Novi gradbeni konstrukcijski produkti, kot so masivni leseni paneli, zlepljeni iz kosov mladih dreves, omogočajo relativno enostavno sestavljenje varnih večnadstropnih lesenih stavb (tudi do 30 nadstropij).
Tehnologija pa je vsekakor enostavnejši del procesa spreminjanja uporabe osnovnih gradbenih materialov, težje je sprementi dojemanje in način razmišljanja pri ljudeh. Green namreč verjame, da je les najbolj tehnološko napreden material za gradnjo, vendar se mora tudi na tem področju zgoditi t.i. Eiffelov učinek, ko so se ljudje najprej zgražali nad višino in obliko tega stolpa, kasneje pa je povzročil pravo višinsko tekmovanje med velemesti. Upamo, da bodo lesu končno dovolili vstopiti v višinsko tekmo in to čimprej!
Micheal Green je kanadski arhitekt, ustanovitelj biroja MGA in sodelavec pri Royal Architectural Institute of Canada. Tekst je povzetek predavanja dostopnega na spletnem naslovu:
http://www.ted.com/talks/michael_green_why_we_should_build_wooden_skyscrapers.html