Če les podiraš o božiču
Ti bo terpel desetkrat delj;
Ko Fabijan pride in Boštjan,
Se po njem že sok razliva.
( *Novice gospodarske, obertniške in narodne, 27.6.1859)
Tudi danes naj bi pri na veljalo, da se les seka pozno jeseni, pozimi ali v zelo zgodnji pomladi, ko je les še v mirovanju, čeprav je to, zaradi nedostopnosti zimskega terena in potreb trga, skoraj neizvedljivo.
Tradicionalno pa se je točno določenemu času za sečnjo posvečalo še več pozornosti. Mizarski les se je npr. sekal 21. decembra na dan Sv. Tomaža, saj se ta les naj ne bi krčil.
Še bolj pa se je pri sekanju upoštevalo lunine mene. Ljudsko izročilo namreč pripisuje ti. lunarnemu lesu posebne lastnosti; stabilnost, tdnost, odpornost proti glivam in zajedalcem in celo odpornost proti ognju. Upoštevajoč značilnosti lesa posekanega ob različnih stanjih lune, naj bi se tako gradbeni les sekal, ko luna “crkava”, les za kurjavo pa takrat, ko luna raste…