All Posts in Category Uncategorized

ALPSKA ARHITEKTURA 2008-2018

Ekokoncept projekt mini for-4 Bled uvrščen v jagodni izbor najboljše alpske arhitekture 2008-2018

 

Združno z našimi sosedi, s katerimi si delimo občutljivo alpsko pokrajino, smo že v dvestdesetih letih pristopili h konvenciji o varstvu Alp, katere namen je, med drugim, zaščititi tudi kulturne posebnosti alpske pokrajine.

Pregleda slovenske sodobne alpske arhitekture so se lotile kustosinje Kristina Dešman, Maja Ivanič in Špela Nardoni Kovač. Izbranih je bilo 30 »presežkov slovenske alpske arhitekturne produkcije, zgrajenih v zadnjih desetih letih v alpski regiji, kot jo določa Alpska konvencija«,  dvaindvajset projektov, ki predstavljajo jagodni izbor, pa je izbral mednarodni selektor, avstrijski arhitekt Bernardo Bader.

Razstava izbranih objektov je na ogled v galeriji Dessa, med njimi pa je tudi naš projekt mini for-4, na kar smo izjemno ponosni. Čestitke tudi našim investitorjem pri Sava Turizmu, ki so zaupali naši viziji.

Snežna pravljica v Šiški

Betonska osnova skoraj zaključena. Sicer mila zima nam je podaljšala advent:) Nadaljujemo takoj ob otoplitvah.

Projekt, poln drobnarij kot so usklajevanje zahtev z uradi, sosedi, rušenjem, udarna kladiva itd. hkrati pa ohranjati harmonijo brez hudih besed z okolico.

Poleg gradbenih znanj bi arhitekt potreboval tudi terapevtska predznanja:)

….se nadaljuje

Bamboo pavilion – Taiwan

Bamboo paviljon, Taichung, Taiwan, ZUO studio, 2018

 

V studiu ZUO studio so nenavaden paviljon oblikovali za svetovno razstavo flore v Taichungu. Projekt je zasnovan na podlagi želje izraziti naravne lepote Tajvana. Navdih so jemali iz deželne slikovite gorske verige. Paviljon tako ponazarja reliefno strukturo obdano z vodo, v notranjosti pa se obiskovalec počuti, kot na sprehodu skozi bambusov gozd. Narvna svetloba pronica skozi pleteno strukturo strehe in svetlobnikov.

Pri gradnji so po zasnovi avtorjev uporabili izključno lokalne materiale, predvsem moso in makino bambus. Dimenzija same stavbe tako prikaže trdnosta a hkrati fleksibilnost in konstrukcijsko uporabnost omenjenih materialov. Čudovit, inovativen projekt, izveden spoštujoč tradicijo in avtohtone graditevne prakse.

 

Vir: www.designboom.com

fotografije © shih-hong, yang

 

Muzej umetnosti – Finska

Predlog muzeja umetnosti, Tampere, Finska , biro 3GATTI

 

Navdih za koncept novega muzeja umetnosti v Tamperi na Finskem prihaja iz najbolj znanega lokalnega produkat- lesa. Ta severna država je namreč največja evropska proizvajalka lesa.

Predlog biroja 3GATTI  bi se svojimi velikimi lesenimi površinami želel pokloniti temu avtohtonemu materialu ter ustvariti pomemben mejnik, ki bi na obiskovalce naredil močan vtis.

Navidezno enostavna a hkrati impozantna zunanjost skriva izjemno kompleksno notranjost, skozi katero pa, kljub kombinacijam z različnimi transparentnimi materiali, še vedno opazno dominira les.

Križnolepljen les je izjemno ekološka izbira konstrukcijskega materiala, ne samo, zaradi nizkih stroškov transporta in logistike, pač pa tudi, zaradi nepotratnega produkcijskega procesa.  Avtorji so se tako svojim izborom poklonili tradiciji in ustvarili topel in prijazen razstavni prostor.

Vir: designboom.com

LESENI ČEVELJCI

Leseni čeveljci, Denise Nielsen and George Worthington

 

Nenavadne umetnine nastajajo izpod rok umetnikov Denise in Georga, ki že leta rezbarita unikatne stvaritve iz različnih vrst lesa. Njun navihani opus vsebuje predvsem lesene modne dodatke in izdelke za dom, za svoje nenavadne stvaritve pa že leta dobivata strokovna priznanja s strani svojih ameriških kolegov in kritikov.

Kljub temu, da se cene njunih izdelkov začneje šele pri dobrem tisočaku dolarjev,  je večina umetnin razprodana že takoj po objavi. Par iz kolekcije privlačnih čeveljcev je tako skoraj nemogoče dobiti, kljub temu, da v njih najbrž ne bi znala hoditi niti Pepelka.

Vir: http://www.oilswoodstone.com

Kako vedeti, da je prava?

Pred nakupom hiše si je najprej potrebno postaviti prava vprašanja:

  • Sem tradicionalist(-ka) ali pa se navdušujem nad novim in drugačnim? To vprašanje bo vsekakor determiniralo obliko hiše, v kateri se vidite.
  • Kje bo stala hiša? Oblika in orientacija hiše sta močno odvisni od prostora, ki nam je na voljo. Dovolite, da Vam ekokoncept strokovnjaki svetujejo in pomagajo priti do najboljše rešitve!
  • Kakšno hišo si lahko privoščim? Poleg same hiše je potrebno pri novogradnji, upoštevati še stroške izdelave projektne dokumentacije, komunalni prispevek ter gradbena dela za pripravo lokacije (priključki, temeljna plošča, ureditev okolice), strokovni nadzor… Ne dovolite se presenetiti končni številki; s pomočjo ekokoncept svetovalcev si pripravite natančen načrt stroškov.
  • Koliko časa imam na voljo za gradnjo? Vzemite si dovolj časa za načrtovanje in izbiro dobre hiše ter imejte v mislih, da pridobivanje vseh soglasij in gradbenega dovoljenja zahteva kar nekaj časa. Z izbiro montažne lesene hiše ekokoncept pa si ga pri gradnji kar nekaj prihranite.
  • Koliko prostora potrebujem? Za lažjo izbiro so naše hiše razvrščene tudi po velikosti in zagotovo boste našli nekaj zase.

Oglejte si naše odlično zasnovane tlorise ter s strani s stroke nagrajeni dizajn. Naročite se na sestanek in pričnimo z načrtovanjem!

ekokoncept- užitek v bivanju

Ice Cream 2

Na bledu imajo, kot kaže, zelo radi sladoled – še posebej ‘modro nebo’ 🙂

Glamping »Kudhva«, Cornwall, UK

Arhitekturno »pribežališče«, kot ga poimenujejo snovalci, je prav poseben glamping v čudovitem, a opuščenem delu severnega Cornwalla, popolnoma neodvisen od energetske infrastrukture.

»Kudhva«, ki v lokalnem narečju pomeni skrivališče, pribežališče, naj bi bila prav to; umik od digitalnega sveta, priložnost prisluhniti valovom, opazovati sončne zahode nad skalnato obalo, počivati v viseči mreži, se sproščati v leseni pogrevani kadi na prostem,….

Poleg obešenih šotorov so bivanju namenjene tudi štiri futuristične lesene hišice na drevesu, ki oblikovno posnemajo skalovito obalo, umeščene pa so z največjo obzirnostjo do okolja, kjer se nahajajo.

Vir: http://kudhva.com

Najvišji leseni nebotičnik na svetu, jezero Mjøsa, Norveška, Voll Architects, december 2018

Kaže, da je gradnja najvišjega nebotičnika na Norveškem postala nacionalni šport. Nekaj časa je rekord najvišje lesen stavbe na svetu pripadal nebotičniku Kirkens, a je naposled naslov prevzel leta 2015 zgrajeni in 51 m visok stanovanjski kompleks Treet (drevo) v Bergnu.

Ko so Norvežani že veljali za nesporne zmagovalce v gradnji lesenih visokorastnikov, pa jim je naslov speljala Kanada in sicer s 53 m visokim študenstkim domom Brock Commons (Univerza Britanske Kolumbije), ki je bil dokončan lani semptembra.

A kot kaže se rekord znova nasmiha Norvežanom.  Konec letošnjega leta naj bi namreč na obali jezera Mjøsa, točneje v mestu Brumunddal, že vladal Mjøstårnet, impresivnih 80 m visok hotel, ki naj bi se raztezal na 8000 m2. Konstrukcija nebotičnika bo sestavljena iz križnolepljenih masivnih lesenih plošč, višjim nadstropjem pa naj bi, zaradi potrebe po dodatni obtežitvi (ki omeji stopnjo nihanja), dodan tudi beton.

Vir: www.dailyscandinavian.com

Rezidenca Edgeland, Austin, Texas, ZDA, arhitekt Bercy Chen, 2013

Hiša, ki je bila zasnovana za pisatelja znanstvene fanstastike in njegovo družino, je videti, kot scenografija za roman tega žanra.

Futuristična, sodobna re-interpretacija najstarejšega ameriškega bivališča- indijanske vkopane hiše, ponuja energetsko varčno in tehnološko napredno bivanje, ki temelji na najbolj preprostem principu ohranjanja konstantne temperature prostorov;  vkopanost ter zelena streha.

Hišo sestavljata dva osnovna volumna (spalni in dnevni del), povezana z nepravilnim dvoriščem in zunanjim bazenom, kjer se namesto klora, uporablja diamantne elektrode.  Nenavadna oblika zunanjosti je plod tesnega sodelovanja z naročnikom, ki si je želel prav posebno, »vesoljsko« obliko doma.

Koča »Hadaway«, Whistler, Kanada, Patkau arhitekti

Smučarska koča se nahaja na severovzhodni brežini slovite doline Whistler v Britanski Kolumbiji (Kanada).  Nagib terena je spodnjo etažo koče omejil le na garažo in ozek vhod iz ulice.

Zunanjo obliko hišo sta determinirali dve osnovni omejitvi in sicer predpisani zazidalna površina in višina ter potreba po odstranitvi snega iz strehe na točno določene dele parcele. Presečnica teh omejitev je impresiven zunanji volumen, ki ima značilnosti skulpture.

Konstrukcija je hibrid betona (spodnja etaža) in kompozitnega jekla ter težkih lesenih okvirjev. Termalna masa spodnje, vkopane betonske konstrukcije zaduši temperaturna nihanja znotraj hiše skozi vse leto. Poleti se notranjost koče hladi naravno, z vlekom zraka iz nižjih severnih prostorov hiše.

Vir: spletna stran arhitektov in www.archdaily.com

Valovita hiša, Birkensee, Avstrija, Labvert

Izjemna dvonadstropnica se nahaja južno od Dunaja, lastniki pa jo uporabljajo kot poletno rezidenco. Oblikovanje determinirata lesena terasa in streha, vertikalno povezani z veliko stekleno površino, ki iz bivalnih prostorov omogoča izhod in pogled na jezero.

Velika lesena terase se preliva v notranjost v prostoren dnevni prostor s kuhinjo in jedilnico, medtem ko se spalni del hiše nahaja nad njimi. Razporeditev volumnov je vodila v nenavadno valovito obliko  objekta. Čudoviti razgledi iz rezidence niso omejeni samo na prelepo jezero, saj je iz kopalnic, skozi domiselne svetlobnike, mogoče opazovati tudi nebo.

Vir: spletna stran avtorjev

Javorjeva obleka?, oblikovalec Paul Schürch

Po avtorjevih besedah je ideja za lesene obleke prišla iz raziskovanja različnih oblik in rabe lesa. Čeprav poskusi lesenih oblek segajo v davno leto 1929, je avtorjevo domisleno nizanje furniranih ploščic novost, ki je obleki dodala gibljivost in omogočila skoraj popolno prilaganje telesu.

Obleka je sestavljena iz 1380-ih kosov lakiranih ploščic javorjevega furnirja, podpira pa jih tanjše leseno ogrodje, na katerega je pripeta podloga iz blaga. Konstrukcija tej nenavadni obleki omogoča »padanje« kot pri klasični tkanini, struktura javorjevega lesa pa ustavari bogat vizualni vtis.  Poleg tega se je v tej leseni obleki  mogoče neovirano gibati ter celo sedeti.

 Vir: spletna stran oblikovalca

Leseni šotori »Jikka«, Shizuoka, Japonska, arhitekt Issei Suma 2016

Tokijski arhitekt Issei Suma je ta nenvadane grozd lesenih štorov oz. koč načrtoval za potrebe starejših v japonski provinci Shizouka.

Domiselne stukture so med sabo povezane ter višinsko razgibane, kot gorski greben (ki ga je prvotni lastnik parcele izravnal), na katerem stojijo. Pet povezanih koč na skupno 100 m2 ponuja bivanjske in negovalne prostore ter restavracijo za starejše in onemogle.

Hrbtenica sklenjenih objektov je čudovita vidna betonska konstrukcija v celoti ovita v les, prostori pa so zasnovani tako, da se lahko sproti prilagajajo uporabnikom.

Vir: spletna stran worldarchitecture.org